Strokovno konferenco smo v sodelovanju z Mestno občino Slovenj Gradec ter Visoko šolo za tehnologijo polimerov pripravili v Mrežnem podjetniškem inkubatorju v Slovenj Gradcu. Namen konference je bil združiti vse akterje, ki soustvarjajo gozdno-lesno verigo dodanih vrednosti.
Dogodka se je udeležila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič, Jože Prikeržnik, direktor direktorata za lesarstvo na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Miha Marenče, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, Veronika Valentar, specialistka za gozdarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, dr. Andreja Kutnar, izredna profesorica na Famnit, Univerza na Primorskem, dr. Bruno Dujič, direktor − CBD d.o.o., izr. prof. Maruša Zorec, predstojnica Katedre za projektiranje − UL, Fakulteta za arhitekturo, Katjuša Krajnc in Rok Kuhar − Raketa d.o.o., Arne Vehovar − Kubus arhitektura, Silvo Pritržnik, direktor Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec in Boštjan Temniker, svetovalec župana z mestne občine Slovenj Gradec ter s primerom dobre prakse iz Avstrije dr. Herfried Lammer, Wood K Plus Kompetenzzentrum Holz.
Ministrica je poudarila pomembnost izobraževanja mladih na področju lesarstva, saj je v tej panoga priložnost za veliko število novih zaposlitev, ki smo jih včasih že imeli. G. Prikeržnik je v povezavi z oživitvijo verige izpostavil področja aktivnosti in načrtovanih ukrepov Ministrstva gospodarski razvoj in tehnologijo, ki do leta 2020 načrtuje postopna vlaganja v razvojne dejavnosti lesarske industrije v višini 50 milijonov evrov. Sredstva bodo na razpolago prijaviteljem v dveh razpisih in sicer: Spodbujanju razvoja in uvajanju novih produktov v lesarstvu in Podpora novonastalim podjetjem-področje rabe lesa. Odprtje prvega razpisa načrtujejo že z koncem marca ali v začetku aprila 2016.
Gostje so predstavili pomembnost sodelovanja na vseh nivojih, če želimo oplemenititi les, ki je stoletje nastajalo, bilo plod znanja in tradicije pri predelavi ter na koncu predstavlja ponos in udobje upobniku v vsej veličini objema lesa.
